Štirideset centov za kilogram jagod
V Skupini Panvita iščejo sezonske delavce, v nasadu jagod jih bo dobilo delo najmanj sto

S pomladanskimi deli na kmetijskih površinah se je začelo tudi obdobje zaposlovanja ali najemanja sezonskih delavcev. V Skupini Panvita, kjer obdelujejo okrog 3500 hektarjev na območju Pomurja, je v njihovem 15 hektarjev velikem nasadu jagod v Ižakovcih delo za določen čas (10 mesecev) že dobilo 27 ljudi, trenutno pa jih iščejo še okrog sto, ki bi v njem delali na podlagi podjemnih pogodb.

Nasad je bil lani še v zgodnejšem obdobju razvoja, zato so potrebovali le pol toliko ljudi za delo kot letos. Za več kot 900 tisoč sadik skrbi skupina zaposlenih za določen čas, dodatna delovna sila pa je potrebna za obiranje pridelka, saj to opravijo ročno. "Najprej smo odstranili suho listje, sedaj med sadike trosimo slamo, da ne bi bile blatne, sredi maja se bo začelo obiranje," je delo opisala Suzana Kološa, zaposlena za določen čas. Po izobrazbi je kmetijska tehnica, delo v nasadu jo, pravi, veseli.

Sistem kot v Avstriji

Sezonski delavci so plačani po opravljenem delu, lani so bili po urah. "Ugotovili smo, da je plačilo po učinku bistven stimulativni dejavnik - če se delavec trudi, je za to tudi nagrajen," je povedal direktor Razvojnega centra Poljedelstvo v Skupini Panvita Andrej Smodič. Zaposleni so s tem načinom bolj zadovoljni, enako tudi delodajalec. "Sistem je enak kot v Avstriji v podobnih nasadih, kot je naš. Tudi denarja dobijo za opravljeno delo enako, to je 40 centov za kilogram obranih jagod," tako Smodič. Ob tem dodatno zagotavljajo delavcem prehrano, v najvišji sezoni obiranja pomeni to dva popolna obroka hrane, vseskozi tudi vodo in vsa potrebna zaščitna delovna sredstva. Kako pa so s plačilom zadovoljni tisti, ki so zaposleni za določen čas? "Plače niso prav visoke, delavske pač," pravi Marjan Krapec, ki je v nasadu delal že lani. S Kološevo se strinjata, da se tudi za toliko denarja - dobita manj kot 500 evrov - splača delati.

Delavce v Panviti iščejo ob pomoči zavoda za zaposlovanje in se sproti dogovarjajo, kdaj in koliko ljudi potrebujejo. "Pošljejo nam svoj nabor ljudi, z njimi opravimo razgovore, in kdor se za to odloči, lahko pod dogovorjenimi pogoji takoj začne delati." Tujcev med delavci ni, zaposlujejo delovno silo iz Pomurja. Izkušnje nekaterih drugih delodajalcev v Sloveniji, da ne najdejo dovolj domačih sezonskih delavcev, v Panviti nimajo, Pomurci so ta dela pripravljeni opravljati. "Ljudje v Pomurju smo za takšno delo, ki zahteva spretne prste, pridnost, vztrajnost, kot po meri. Jagoda zahteva prav to - izjemne ročne spretnosti, ker je plod zelo občutljiv," pravi Smodič.

Sezonsko delo - vstopnica za zaposlitev

Struktura ljudi, ki že delajo v nasadu, je pestra, stari so 25 do 56 let, mnogi imajo le osnovnošolsko izobrazbo, nekateri pa tudi poklicno ali štiriletno srednjo šolo - v glavnem kmetijsko in vrtnarsko. "Med njimi smo izbrali nekaj ljudi, za katere menimo, da imajo potencial, v katerega je smiselno vlagati. Poskušamo jim omogočiti osebnostni razvoj, to pomeni, da jih pošiljamo na usposabljanja ali pa jih sami izvajamo zanje, ena od njih razmišlja celo o študiju. Če bo vztrajala pri tej želji, smo ji pripravljeni študij plačati, ker je za nas perspektivna." Torej je sezonsko delo lahko vstopnica tudi za kasnejše druge oblike dela v podjetju, Smodič to potrdi s primerom: "Naša vodja proizvodnje je pred letom in pol začela tukaj delati kot obiralka, sedaj pa je tehnologinja, tako rekoč moja desna roka. Zagotovo se pri nas da napredovati, ampak treba je pokazati znanje, zanimanje in zavzetost za delo."

Vrste in obseg kmetijskih kultur, ki bi bile alternativa klasičnim, načrtujejo še širiti. "Možnosti zaposlovanja se bodo s tem z leti povečevale. Želimo, da bi imeli proizvodnjo vse leto, s tem bi imeli ekonomsko podlago te ljudi zaposliti za nedoločen čas." Želijo, da bi se postopki zaposlovanja sezonskih delavcev poenostavili in da bi bila ugodnejša tudi obdavčitev. "Ljudje imajo kup poti do zavoda za zaposlovanje in delodajalca. Ker teh postopkov večinoma niso vešči, imajo največkrat še dodatne poti," pravi Smodič in doda: "Okvire tega zaposlovanja, sploh sezonskega, bi bilo treba bolj prilagoditi potrebam gospodarstva."