Delavci z nižjimi stopnjami izobrazbe - zlasti kovinarji, vozniki in gradbinci - so ta čas najbolj iskani na trgu dela. V oktobru je bilo pri mariborski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje med potrebami po delavcih, ki so jih prijavili delodajalci, kar slabih 43 odstotkov povpraševanja po delavcih s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe. Veliko je tudi povpraševanja po pomožnih delavcih (predvsem v gradbeništvu pa tudi v sadjarstvu in vinogradništvu) s prvo stopnjo izobrazbe - delodajalci so jih v prvih desetih mesecih tega leta iskali kar prek 3400 - in na tej stopnji tudi po delavcih brez poklica. Zelo se pozna ekspanzija trgovinske dejavnosti na mariborskem območju, saj so delodajalci v tem obdobju prijavili kar prek 1760 potreb po prodajalcih; tem sledijo ključavničarji (1414 prijavljenih potreb), varilci (937), vozniki-avtomehaniki (873), natakarji (711) ter gradbeni delavci in zidarji (skupaj prek 1240).

Našteti podatki so tako spodbudni tudi za tiste s končano nižjo izobrazbo, a je treba vedeti, da so v nekaterih izmed teh primerov zaposlitve kratkotrajnejše. To velja predvsem za sezonska dela, pravi Valentina Plemenitaš, direktorica mariborske območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Kratki tečaji za hitro usposabljanje

Zanimivo je, da je povpraševanje po določenih profilih zdaj povsem nasprotno od tistega izpred dobrih deset let - če so sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, denimo, delavci kovinarskih in strojniških profilov zaradi serijskih zapiranj podjetij, ki so bila odvisna od jugoslovanskega trga, in ukinjanj delovnih mest zviševali število registrirano brezposelnih, ga zdaj znižujejo. Podobne, seveda modernizirane proizvodnje se ponovno odpirajo. Razmere na trgu dela so tako za kovinarske, strojniške in gradbeniške poklice celo tako ugodne, da imajo delodajalci precej težav najti ustrezno usposobljene delavce. V območnih službah zavoda za zaposlovanje se zato vse bolj povezujejo z izobraževalnimi ustanovami, ki pripravljajo programe, s katerimi se lahko brezposelni hitro usposobijo za opravljanje točno določenega dela. Gre za kratke tečaje, s katerimi se je mogoče usposobiti za opravila, ki strokovno niso zelo zahtevna, predvsem za nekatera dela v kovinarski industriji in metalurgiji.

Delodajalcem pa bi bilo lažje tudi, če ne bi bili tako blizu avstrijske meje - na drugi strani državne meje namreč zaposlitev najde vse več delavcev z mariborskega območja. Nekatera avstrijska podjetja v avtomobilski in kovinarski dejavnosti so svojo proizvodnjo prav načrtno selila ob slovensko mejo, saj so že vnaprej računala na slovenske delavce. Določeni profili, ki jih pri nas primanjkuje, so namreč tudi v Avstriji zelo iskani, pove Valentina Plemenitaš. Prav veliko pa Avstrijcem naših delavcev ni treba prepričevati. Plačilo je namreč na avstrijski strani pomembno višje.

Podobno težko je delodajalcem tudi s pridobivanjem usposobljenih delavcev za gostinstvo, predvsem kuharjev in natakarjev; tudi teh je že premalo, da bi lahko zadostili vsem potrebam. "V sodelovanju z nekaterimi podjetji v tej dejavnosti smo zato pripravili posebne programe, v katerih bomo za opravljanje teh dveh poklicev usposobili potrebno število delavcev," pravi Plemenitaševa.

Da je družbena težnja k vse višji (formalni) izobraženosti pripeljala tudi do pomanjkanja delavcev v poklicih z nižjimi izobrazbami, je seveda normalno. Zavedati se je treba, da so tudi takšni poklici prav lahko zelo iskani, gotovo pa mlade, ki se ob koncu osnovne šole odločajo o nadaljnjem izobraževanju, od njih odvrača imidž "slabših" in manj privlačnih. Navsezadnje se izbira poklica in selekcija med poklici začneta že v otroštvu: starši s svojim zgledom, z odnosom do nekega dela, to otroku predstavljajo na tak ali drugačen način. Če starši pravijo na primer, da njihov otrok "pa tega že ne bo delal", otroku s tem predstavljajo poklic kot manj zahteven, manj vreden, slabše plačan... To pa pri otroku lahko sproži odpor oziroma odklonilen odnos do tega poklica, pravi Valentina Plemenitaš.


Vir Večer
Lidija Ferk